Nemčija
Nemčija foto galerija - slike, dejstva in informacije o Nemčija
Nemčija Kategorije
Nemčija
Nemčija (Zvezna republika Nemčija, nemško Bundesrepublik Deutschland) je umeščena na sredo Evrope; ima pa površino 357.021 km2. Meji na Avstrijo (784 km), Češko (646 km), Dansko (68 km), Francijo (451 km), Luksemburg (138 km), Nizozemsko (577 km), Poljsko (456 km), Švico (334 km), Baltsko in Severno morje. Sever države je pretežno nižinski, osrednji del pokrivajo hribovje in gorovje, jug države pa Bavarske Alpe. Najvišji vrh Nemčije je Zugspitze (2963 m), najnižja točka pa Neuendorf bei Wilster (3,54 m). Nemško podnebje je zmerno; klima je oceanski-celinska, oblačna; zime so hladne z pogostim dežjem in snegom; poletja zmerne z občasnimi plohami.
Zvezna republika Nemčija sestavlja z 16 zveznih dežel: Baden-Württemberg, Bavarska (Bayern), Berlin, Brandenburško (Brandenburg), Bremen, Hamburg, Hessen, Mecklenburg-Pomorjansko (Mecklenburg-Vorpommern), Spodnja Saška (Niedersachsen), Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen), Porenje-Pfalško (Rheinland-Pfalz), Posarje (Saarland), Saška (Sachsen), Saška-Anhalt (Sachsen-Anhalt), Schleswig-Holstein, Turingija (Thüringen). Glavno mesto Nemčije je Berlin, ima pa več kot 3 milijoni prebivalcev. Druga velika mesta so Munchen, Frankfurt na Majni, Hamburg in Koln. Nemčija je članico EU, NATO, ZN, G8, OECD. V Nemčiji velja evro kot valuta.
Nemško cesarstvo (nemško Deutsches Kaiserreich) oziroma drugi rajh je obstajal v letih 1871-1918. Gre za imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija (Prvi rajh je bilo nemško ali sveto rimsko cesarstvo, ki je nehalo obstajati leta 1806.). Nemčija je kapitulirala v prvi in drugi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile. 23. maja 1949 je bila proglašena Zvezna republika Nemčija, ki so jo zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Nemško demokratično republiko (proglašeno 7. oktobra 1949) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala 3. oktobra 1990 z pridružitvijo dežel Nemške demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji.
Nemčija ima 82,5 milijona prebivalcev, z česa 91,5% predstavljajo Nemci, 2,4 % Turki, ostali pa 1,6 % (Grki, Italijani, Rusi, Poljaki, Španci, Srbi, Hrvati). Gostota prebivalstva je 230 prebiv./km2. Po verski pripadnosti je 34 % prebivalcev rimo-katoliške vere, 3,7 % muslimanske, ostalih in neopredeljenih je 28,3 %. Uradni jezik je nemščina.Nemčija je ena od svetovnih gospodarskih velesil, tretja na svetu glede na gospodarske kazalce in druga glede na trgovinske kazalce. Po združitvi obeh Nemčij leta 1990 je gospodarstvo naletelo na težave, saj model tržnega gospodarstva z razvito tehnologijo ni združljiv z nekonkurenčnim centralno planiranim gospodarstvom nekdanje Vzhodne Nemčije. Nekdanjemu vzhodnonemškemu gospodarstvu je bilo namenjene veliko pomoči in počasi se situacija izboljšuje. Med najpomembnejše industrije se uvrščajo železno predelovalna, rudarstvo, kemijska, strojništvo in oprema, avtomobilizem, elektronika, prehrambena industrija in pijače, ladjedelstvo, tekstil, cement.
Mednarodna koda Nemčije je DEU; mednarodna oznaka za vozila je D, vrhnja domena je .de, mednarodna klicna koda pa +49.
Zvezna republika Nemčija sestavlja z 16 zveznih dežel: Baden-Württemberg, Bavarska (Bayern), Berlin, Brandenburško (Brandenburg), Bremen, Hamburg, Hessen, Mecklenburg-Pomorjansko (Mecklenburg-Vorpommern), Spodnja Saška (Niedersachsen), Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen), Porenje-Pfalško (Rheinland-Pfalz), Posarje (Saarland), Saška (Sachsen), Saška-Anhalt (Sachsen-Anhalt), Schleswig-Holstein, Turingija (Thüringen). Glavno mesto Nemčije je Berlin, ima pa več kot 3 milijoni prebivalcev. Druga velika mesta so Munchen, Frankfurt na Majni, Hamburg in Koln. Nemčija je članico EU, NATO, ZN, G8, OECD. V Nemčiji velja evro kot valuta.
Nemško cesarstvo (nemško Deutsches Kaiserreich) oziroma drugi rajh je obstajal v letih 1871-1918. Gre za imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija (Prvi rajh je bilo nemško ali sveto rimsko cesarstvo, ki je nehalo obstajati leta 1806.). Nemčija je kapitulirala v prvi in drugi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile. 23. maja 1949 je bila proglašena Zvezna republika Nemčija, ki so jo zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Nemško demokratično republiko (proglašeno 7. oktobra 1949) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala 3. oktobra 1990 z pridružitvijo dežel Nemške demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji.
Nemčija ima 82,5 milijona prebivalcev, z česa 91,5% predstavljajo Nemci, 2,4 % Turki, ostali pa 1,6 % (Grki, Italijani, Rusi, Poljaki, Španci, Srbi, Hrvati). Gostota prebivalstva je 230 prebiv./km2. Po verski pripadnosti je 34 % prebivalcev rimo-katoliške vere, 3,7 % muslimanske, ostalih in neopredeljenih je 28,3 %. Uradni jezik je nemščina.Nemčija je ena od svetovnih gospodarskih velesil, tretja na svetu glede na gospodarske kazalce in druga glede na trgovinske kazalce. Po združitvi obeh Nemčij leta 1990 je gospodarstvo naletelo na težave, saj model tržnega gospodarstva z razvito tehnologijo ni združljiv z nekonkurenčnim centralno planiranim gospodarstvom nekdanje Vzhodne Nemčije. Nekdanjemu vzhodnonemškemu gospodarstvu je bilo namenjene veliko pomoči in počasi se situacija izboljšuje. Med najpomembnejše industrije se uvrščajo železno predelovalna, rudarstvo, kemijska, strojništvo in oprema, avtomobilizem, elektronika, prehrambena industrija in pijače, ladjedelstvo, tekstil, cement.
Mednarodna koda Nemčije je DEU; mednarodna oznaka za vozila je D, vrhnja domena je .de, mednarodna klicna koda pa +49.