Mehika
Mehika foto galerija - slike, dejstva in informacije o Mehika
Mehika Kategorije
Mehika
Združene mehiške države (Estados Unidos Mexicanos) ali na kratko Mehika je obmorska država na jugu Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje. Glavno pa hkrati največje mesto je Mexico City (Ciudad de México). Uradni jezik (čeprav ni na federativni ravni) je španščina. Mehika ima površino 1.972.550 km2 (758.249 kvadratnih milj).
Po državno politični ureditvi je Mehika federativna republika. Predsednik države je hkrati predsednik vlade. Mehika je upravno razdeljena na 31 zveznih držav (špansko estados) in Mehiško zvezno okrožje (Distrito Federal), ki vsebuje glavno mesto, Ciudad de México. Vsaka zvezna država ima svojo lastno ustavo, njeni državljani pa volijo guvernerja ter zastopnikov v državni kongres.
Mehika je bila zibelka številnih razvitih indijanskih civilizacij, kot so bili Maji, Azteki, Olmeki in Tolteki. Prihod Špancev v 16. stoletju in njihovo zavojevanje azteške države pod vodstvom poveljnika Hernanda Cortesa leta 1521 zaznamuje začetek 300-letne kolonialne dobe Mehike kot dela Nove Španije. 16. septembra 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od Španije, kar je po dolgotrajni vojni vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala ZDA, bodisi izgubila v mehiško-ameriški vojni (1846-48), ter na račun osamosvojitve srednjeameriških držav. Nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Porfirio Diaz, je leta 1910 vodilo do mehiške revolucije. Ko so revolucionarne sile porazile zvezno vojsko, leta 1917 so sprejeli ustavo; zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. 1. januarja 1994 je Mehika skupaj s Kanado in ZDA postala članico NAFTA (North American Free Trade Agreement).
Mehika ima približno 108 milijonov prebivalcev, gostota prebivalstva pa je 55 prebiv./km2. Mehiško prebivalstvo je zelo raznovrstno. Tri glavne etnične skupine so mestici, ameriški Indijanci in Evropejci. 15% evropskih Mehičanov je španskega porekla. V Mehiki živijo priseljenci iz Nemčije, Francije, Italije, Portugalske, Irske, Poljske, Rusije, Britanije in Švedske, Kitajske, Srednjega Vzhoda ter vzhodnje Azije. V Mehiko so se priseljili tudi Latinski Američani iz Argentine, Kube, Brazilije, Čila pa drugih južno in srednjo ameriških držav.
Mehika se ponaša z velikim bogastvom kultur. Vsaka regija ima značilno kulturo, jezik, umetnost, ki skupaj ustvarjajo barvit mozaik. Mehiška denarna enota je peso (MXN), vrhnja domena je .mx, mednarodna klicna koda pa +52.
Po državno politični ureditvi je Mehika federativna republika. Predsednik države je hkrati predsednik vlade. Mehika je upravno razdeljena na 31 zveznih držav (špansko estados) in Mehiško zvezno okrožje (Distrito Federal), ki vsebuje glavno mesto, Ciudad de México. Vsaka zvezna država ima svojo lastno ustavo, njeni državljani pa volijo guvernerja ter zastopnikov v državni kongres.
Mehika je bila zibelka številnih razvitih indijanskih civilizacij, kot so bili Maji, Azteki, Olmeki in Tolteki. Prihod Špancev v 16. stoletju in njihovo zavojevanje azteške države pod vodstvom poveljnika Hernanda Cortesa leta 1521 zaznamuje začetek 300-letne kolonialne dobe Mehike kot dela Nove Španije. 16. septembra 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od Španije, kar je po dolgotrajni vojni vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala ZDA, bodisi izgubila v mehiško-ameriški vojni (1846-48), ter na račun osamosvojitve srednjeameriških držav. Nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Porfirio Diaz, je leta 1910 vodilo do mehiške revolucije. Ko so revolucionarne sile porazile zvezno vojsko, leta 1917 so sprejeli ustavo; zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. 1. januarja 1994 je Mehika skupaj s Kanado in ZDA postala članico NAFTA (North American Free Trade Agreement).
Mehika ima približno 108 milijonov prebivalcev, gostota prebivalstva pa je 55 prebiv./km2. Mehiško prebivalstvo je zelo raznovrstno. Tri glavne etnične skupine so mestici, ameriški Indijanci in Evropejci. 15% evropskih Mehičanov je španskega porekla. V Mehiki živijo priseljenci iz Nemčije, Francije, Italije, Portugalske, Irske, Poljske, Rusije, Britanije in Švedske, Kitajske, Srednjega Vzhoda ter vzhodnje Azije. V Mehiko so se priseljili tudi Latinski Američani iz Argentine, Kube, Brazilije, Čila pa drugih južno in srednjo ameriških držav.
Mehika se ponaša z velikim bogastvom kultur. Vsaka regija ima značilno kulturo, jezik, umetnost, ki skupaj ustvarjajo barvit mozaik. Mehiška denarna enota je peso (MXN), vrhnja domena je .mx, mednarodna klicna koda pa +52.