Luksemburg
Luksemburg foto galerija - slike, dejstva in informacije o Luksemburg
Luksemburg Kategorije
Luksemburg
Veliko vojvodstvo Luksemburg (tudi Luksemburg) je celinska država v severozahodni Evropi, ki na vzhodu meji na Nemčijo, na jugu na Francijo, ter na zahodu in severu na Belgijo. Glavno mesto je Luksemburg, ki je hkrati največje mesto države in sedež številnih inštitucij pa agencij EU. Druga večja mesta so napr. Esch-sur-Alzette, Dudelange, Differdange.
Po politični ureditvi je Luksemburg dedno vojvodstvo z enodomnim parlamentarnim sistemom. Njegovo glavo je Veliki vojvoda. Luksemburg je postal Veliko vojvodstvo v personalni uniji z Nizozemsko po Dunajskem kongresu l. 1815. L.1839 se je priključil v Zollverein. Njegova neodvisnost je bila potrjena l. 1867.
Sestavlja z treh okrožij, ki so razdeljene na 12 kantonov in 118 občin. Dvanajst občin ima položaj mesta. Uradni jeziki so francoski (uradni, upravni in jezik pravosodja), nemški (najpogosteje uporabljen jezik pri trgovini in poslovanju), in luksemburški.
Površina Luksemburga je 2.586 km2 (998 kvadratnih milj). Luksemburg je hribovita pokrajina z manjšimi dolinami; hribovje prehaja na severu v goreti del Oesling, kjer se nahaja najvišji vrh Kneiff (560 m/1.837 čevlji), južni del Gutland pa je pretežno gričevnat. Luksemburška klima je spremenljiva, kontinentalna, z blagimi zimami in hladnimi poletji.
Luksemburg ima manj kot pol milijona prebivalcev (454.000). Živijo v njem različne etnične skupine: Kelti (z nemškim in francoskim poreklom), Portugalci, Italijani, Slovani (iz Črne Gore in Kosova), Evropejci (gosti začasni delavci). Prebivalci so pretežno (87 %) rimo-katoliške vere.
Država ima gospodarstvo z visokim prihodkom, zmerno rastjo, nizko inflacijo ter nizko stopnjo brezposelnosti. GDP per capita je najvišji na svetu. Luksemburg je ustanovna članica EU, NATO, OZN, Beneluksa - torej organizacij, ki predstavljajo politično soglasje z namenom ekonomske, politične in vojaške integracije držav Evrope ter vsega sveta.
Po politični ureditvi je Luksemburg dedno vojvodstvo z enodomnim parlamentarnim sistemom. Njegovo glavo je Veliki vojvoda. Luksemburg je postal Veliko vojvodstvo v personalni uniji z Nizozemsko po Dunajskem kongresu l. 1815. L.1839 se je priključil v Zollverein. Njegova neodvisnost je bila potrjena l. 1867.
Sestavlja z treh okrožij, ki so razdeljene na 12 kantonov in 118 občin. Dvanajst občin ima položaj mesta. Uradni jeziki so francoski (uradni, upravni in jezik pravosodja), nemški (najpogosteje uporabljen jezik pri trgovini in poslovanju), in luksemburški.
Površina Luksemburga je 2.586 km2 (998 kvadratnih milj). Luksemburg je hribovita pokrajina z manjšimi dolinami; hribovje prehaja na severu v goreti del Oesling, kjer se nahaja najvišji vrh Kneiff (560 m/1.837 čevlji), južni del Gutland pa je pretežno gričevnat. Luksemburška klima je spremenljiva, kontinentalna, z blagimi zimami in hladnimi poletji.
Luksemburg ima manj kot pol milijona prebivalcev (454.000). Živijo v njem različne etnične skupine: Kelti (z nemškim in francoskim poreklom), Portugalci, Italijani, Slovani (iz Črne Gore in Kosova), Evropejci (gosti začasni delavci). Prebivalci so pretežno (87 %) rimo-katoliške vere.
Država ima gospodarstvo z visokim prihodkom, zmerno rastjo, nizko inflacijo ter nizko stopnjo brezposelnosti. GDP per capita je najvišji na svetu. Luksemburg je ustanovna članica EU, NATO, OZN, Beneluksa - torej organizacij, ki predstavljajo politično soglasje z namenom ekonomske, politične in vojaške integracije držav Evrope ter vsega sveta.