Kanada
Kanada foto galerija - slike, dejstva in informacije o Kanada
Kanada Kategorije
Kanada
Kanada spada med največje države na svetu – po površini je druga največja za Rusijo.
Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala neodvisna zvezna država, ki jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.
Ekonomski ter kulturni razvoj Kanade je bil vzporeden z razvojom Združenih držav Amerike, ki predstavljajo edinega soseda Kanade, od katere jih deli največja nebranjena meja na svetu. Kanada ima površino 9.984.670 km2. Meja, ki leži med njo ter ZDA je dolga 8.893 km, kanadska obala je pa dolga 202.080 km.
Podnebje na jugu Kanade je zmerno, na severu pa subarktično in arktično. V sredini Kanade ležijo prerije, ravna prostranstva, ki jih uporabljajo predvsem za živinorejo in pridelovanje pšenice. Severna Kanada je pokrita z velikimi predeli gozdov in tundre, na zahodu države pa prevladuje skalno gorovje. Najvišji vrh Kanade je Mount Logan, ki je visoki 5.959 m. Kanada je znana tudi zaradi velikega števila jezer, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Najbolj znane so tiste, ki ležijo na ali v bližini meje med Kanado in ZDA: Velika jezera.
Kanada ima velike zaloge naravnih bogastev in predstavlja enega vodilnih proizvajalcev zlata, niklja, aluminija, cinka, svinca, zemeljskega plina, žita in lesa. Pomembna področja kanadske industrije so avtomobilska, kemična, elektrotehnična, elektronska, letalska, visokotehnološka, farmacevtska ter živilska industrija. Veliki gospodarski pomen imata tudi gozdarstvo in ribištvo.
V Kanadi živi približno 32 milijonov prebivalcev, njihova povprečna starost je pa 38,9 let.
28 % Kanadčanov je britanskega porekla, 23 % francoskega, 15 % ima poreklo v drugih evropskih državah, 2 % indijanskega, 6 % afriškega, azijskega ali arabskega, 26 % mešanega. Uradna jezika sta angleščina ( uporablja jo 59,3 % prebivalcev) ter francoščina (23,2 %).
Kanada je federativna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo ( kraljica Elizabeta II. je njeno glavo). Kanada je upravno razdeljena na 10 provinc in 3 ozemlja. Province imajo precej močne pristojnosti ter relativno veliko samostojnost, medtem ko so ozemlja bolj podrejena zvezni vladi. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa. Province so: Alberta, Britanska Kolumbija (British Columbia), Manitoba, Novi Brunswick (New Brunswick-angl., Nouveau Brunswick-franc), Nova Fundlandija in Labrador (Newfoundland and Labrador), Nova Škotska (Nova Scotia), Ontario, Otok princa Edvarda (Prince Edward Island), Québec, Saskatchewan. Ozemlja pa so: Severozahodno ozemlje (Northwest Territories), Nunavut, Jukon (Yukon). Glavno mesto Kanade je Ottawa.
Narodni šport Kanade je hokej, drugi popularni šport je lakros, ki je tudi kanadskega izvora.
Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala neodvisna zvezna država, ki jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.
Ekonomski ter kulturni razvoj Kanade je bil vzporeden z razvojom Združenih držav Amerike, ki predstavljajo edinega soseda Kanade, od katere jih deli največja nebranjena meja na svetu. Kanada ima površino 9.984.670 km2. Meja, ki leži med njo ter ZDA je dolga 8.893 km, kanadska obala je pa dolga 202.080 km.
Podnebje na jugu Kanade je zmerno, na severu pa subarktično in arktično. V sredini Kanade ležijo prerije, ravna prostranstva, ki jih uporabljajo predvsem za živinorejo in pridelovanje pšenice. Severna Kanada je pokrita z velikimi predeli gozdov in tundre, na zahodu države pa prevladuje skalno gorovje. Najvišji vrh Kanade je Mount Logan, ki je visoki 5.959 m. Kanada je znana tudi zaradi velikega števila jezer, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Najbolj znane so tiste, ki ležijo na ali v bližini meje med Kanado in ZDA: Velika jezera.
Kanada ima velike zaloge naravnih bogastev in predstavlja enega vodilnih proizvajalcev zlata, niklja, aluminija, cinka, svinca, zemeljskega plina, žita in lesa. Pomembna področja kanadske industrije so avtomobilska, kemična, elektrotehnična, elektronska, letalska, visokotehnološka, farmacevtska ter živilska industrija. Veliki gospodarski pomen imata tudi gozdarstvo in ribištvo.
V Kanadi živi približno 32 milijonov prebivalcev, njihova povprečna starost je pa 38,9 let.
28 % Kanadčanov je britanskega porekla, 23 % francoskega, 15 % ima poreklo v drugih evropskih državah, 2 % indijanskega, 6 % afriškega, azijskega ali arabskega, 26 % mešanega. Uradna jezika sta angleščina ( uporablja jo 59,3 % prebivalcev) ter francoščina (23,2 %).
Kanada je federativna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo ( kraljica Elizabeta II. je njeno glavo). Kanada je upravno razdeljena na 10 provinc in 3 ozemlja. Province imajo precej močne pristojnosti ter relativno veliko samostojnost, medtem ko so ozemlja bolj podrejena zvezni vladi. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa. Province so: Alberta, Britanska Kolumbija (British Columbia), Manitoba, Novi Brunswick (New Brunswick-angl., Nouveau Brunswick-franc), Nova Fundlandija in Labrador (Newfoundland and Labrador), Nova Škotska (Nova Scotia), Ontario, Otok princa Edvarda (Prince Edward Island), Québec, Saskatchewan. Ozemlja pa so: Severozahodno ozemlje (Northwest Territories), Nunavut, Jukon (Yukon). Glavno mesto Kanade je Ottawa.
Narodni šport Kanade je hokej, drugi popularni šport je lakros, ki je tudi kanadskega izvora.