Belgija
Belgija foto galerija - slike, dejstva in informacije o Belgija
Belgija Kategorije
Belgija
Belgija je ena z držav Beneluksa (poleg Nizozemske ter Luksemburga). Uradni naziv Belgije je Royaume de Belgique/Koninkrijk Belgie (Kraljevina Belgija). Belgija leži v zahodnim delu Evrope, meji na Severno morje in Nizozemsko, na vzhodu na Nemčijo, na jugu pa na Luksemburg in Francijo. Površina Belgije je 30.500 km2.
Severozahod Belgije pokrivajo ploske obalne ravnine, osrednji del hribovje, jugovzhod pa skalnata pogorja ardenskega gozda. Razlika med najnižjo (Severno morje) in najvišjo točko (Signal de Botrange) ni velika: 694 m. Belgijska klima je zmerna, z hladnimi poletji in blagimi zimami. Belgija ima okoli 10.350.000 prebivalcev. Povprečna starost Belgijcev je 40,9 let. Gostota prebivalstva je 335 prebiv./km2. V Belgiji živita dve različni narodnostni ter jezikovni skupini: Flamci (58 %) in Valonci (31 %), 11 % prebivalcev je mešanih ali spadajočih k drugim manjšinam. Belgija je uradno dvojezična država: 60 % prebivalcev uporablja nizozemščino, 40 % pa francoščino; manj kot 1 % uporablja nemščino, ki obstaja kot tretji uradni jezik. 75 % Belgijcev je rimo-katoliške veroizpovedi, 25 % pa protestantske in druge.
Po državno politični ureditvi je Belgija federativna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo. Glavno mesto je Bruselj, ki ima skoraj milijon prebivalcev. Belgija je razdeljena na tri federalne regije (Flamska, Valonska in Bruselj); dve regiji – Flamska ter Valonska - sta pa nadalje razdeljeni še vsaka na pet provinc. Vse tri regije (in jezikovne skupnosti) imajo svoje parlamente in vlade ter zelo velike pristojnosti tudi na področju zunanje trgovine in davkov. Belgija je križpotje zahodne Evrope in sedež EU ter NATO. Od Nizozemske se je osamosvojila 4. oktobra 1830 in takoj so jo priznale vse evropske velesile. 21. julija 1831 je kralj Leopold I zasedel na belgijski prestol.
Belgijska moderna podjetna ekonomija temelji na svojem osrednjem geografskem položaju, dobro razviti prometni mreži ter na raznoliki industriji in trgovini. Industrija je skoncentrirana predvsem na gosto poseljenem flamskem območju na severu. Zaradi majhne količine naravnih bogastev, mora Belgija uvažati veliko surovin, v zameno pa izvažati delovno silo. Zavoljo tega, je belgijska ekonomija še posebej odvisna od stanja na svetovnem trgu. L. 2002 je Belgija skupaj z ostalimi 11 članicami evropske unije uvedla evro kot uradno valuto. Najrazvitejše panoge belgijske industrije so inženirski in kovinski izdelki, montaža avtomobilskih delov, predelovanje hrane in pijače, kemikalije, tekstil, steklo, nafta, premog. V Belgiji se pridelujejo žitarice, sladkorna pesa, sveža zelenjava, sadje, tobak, govedina, teletina, svinjina, mleko.
Mednarodna koda Belgije je BEL; mednarodna oznaka za vozila je B, vrhnja domena je .be, mednarodna klicna koda pa +32.
Severozahod Belgije pokrivajo ploske obalne ravnine, osrednji del hribovje, jugovzhod pa skalnata pogorja ardenskega gozda. Razlika med najnižjo (Severno morje) in najvišjo točko (Signal de Botrange) ni velika: 694 m. Belgijska klima je zmerna, z hladnimi poletji in blagimi zimami. Belgija ima okoli 10.350.000 prebivalcev. Povprečna starost Belgijcev je 40,9 let. Gostota prebivalstva je 335 prebiv./km2. V Belgiji živita dve različni narodnostni ter jezikovni skupini: Flamci (58 %) in Valonci (31 %), 11 % prebivalcev je mešanih ali spadajočih k drugim manjšinam. Belgija je uradno dvojezična država: 60 % prebivalcev uporablja nizozemščino, 40 % pa francoščino; manj kot 1 % uporablja nemščino, ki obstaja kot tretji uradni jezik. 75 % Belgijcev je rimo-katoliške veroizpovedi, 25 % pa protestantske in druge.
Po državno politični ureditvi je Belgija federativna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo. Glavno mesto je Bruselj, ki ima skoraj milijon prebivalcev. Belgija je razdeljena na tri federalne regije (Flamska, Valonska in Bruselj); dve regiji – Flamska ter Valonska - sta pa nadalje razdeljeni še vsaka na pet provinc. Vse tri regije (in jezikovne skupnosti) imajo svoje parlamente in vlade ter zelo velike pristojnosti tudi na področju zunanje trgovine in davkov. Belgija je križpotje zahodne Evrope in sedež EU ter NATO. Od Nizozemske se je osamosvojila 4. oktobra 1830 in takoj so jo priznale vse evropske velesile. 21. julija 1831 je kralj Leopold I zasedel na belgijski prestol.
Belgijska moderna podjetna ekonomija temelji na svojem osrednjem geografskem položaju, dobro razviti prometni mreži ter na raznoliki industriji in trgovini. Industrija je skoncentrirana predvsem na gosto poseljenem flamskem območju na severu. Zaradi majhne količine naravnih bogastev, mora Belgija uvažati veliko surovin, v zameno pa izvažati delovno silo. Zavoljo tega, je belgijska ekonomija še posebej odvisna od stanja na svetovnem trgu. L. 2002 je Belgija skupaj z ostalimi 11 članicami evropske unije uvedla evro kot uradno valuto. Najrazvitejše panoge belgijske industrije so inženirski in kovinski izdelki, montaža avtomobilskih delov, predelovanje hrane in pijače, kemikalije, tekstil, steklo, nafta, premog. V Belgiji se pridelujejo žitarice, sladkorna pesa, sveža zelenjava, sadje, tobak, govedina, teletina, svinjina, mleko.
Mednarodna koda Belgije je BEL; mednarodna oznaka za vozila je B, vrhnja domena je .be, mednarodna klicna koda pa +32.