Avstrija
Avstrija foto galerija - slike, dejstva in informacije o Avstrija
Avstrija Kategorije
Avstrija
Avstrija (Osterreich) se nahaja v zahodnim delu Srednje Evrope. Uradni naziv je Republika Avstrija ( Republik Osterreich), njena površina je pa 83.858 km2. Avstrija meji na Nemčijo, Lihtenštajn, Švico, Italijo, Slovenijo, Slovaško ter Češko. Republiko Avstrijo sestavlja 9 pokrajin; in to so: Gradiščanska, Koroška, Salzburg, Spodnja Avstrija, Štajerska, Tirolska, Berška, Zgornja Avstrija in Dunaj, ki je hkrati avstrijska prestolnica. Vsako od zveznih dežel upravlja Deželna vlada, obstaja pa še skupna federativna vlada. Avstrijski pravni sistem temelji na rimskem pravu in je hierarhično razvrščen po stopnjah. Stopenjskost pravnega reda pomeni, da morajo zakoni in uredbe ustrezati normativom (ustava, zakoni) višje vrednosti. Najvišji predstavnik Avstrije je zvezni predsednik, katerega mandatna doba traja šest let. Zvezni vladi predseduje zvezni kancler, ki je ponavadi vodja najmočnješe stranke Državnega zbora, vice kanclerja izbira predsednik države po nasvetu kanclerja. Dvodomni parlament sestoji iz Državnega zbora in Zveznega sveta, ki sta nosilca zakonodaje. Državni zbor ima 183 članov, ki jih za mandatno obdobje štirih let voli ljudstvo. Zvezni svet ima 62 članov , ki jih volijo deželni zbori devetih zveznih dežel za dobo zakonodajnega obdobja posameznega deželnega zbora. Posamezna zvezna dežela ima, odvisno od svoje velikosti, največ dvanajst in najmanj tri člane v zveznem svetu.
V prvi polovici 12. stoletja ( l. 1156 ) je Avstrija postala vojvodina, Dunaj pa rezidenčno mesto. 11. avgusta 1804 je cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Franc II. proglasil habsburške posesti za dedno Avstrijsko cesarstvo. Po prvi svetovni vojni je 12. novembra 1918 Avstrija postala republika. 12. marca 1938 je Nemška armada vkorakala v Avstrijo ter deželo kot „Ostmark“ priključila nacističnemu Nemškemu rajhu Adolfa Hitlerja. Po 2. svetovni vojni 1945 se je Avstrija ponovno oblikovala v republiko, a pa so jo še več desetletij dolgo zasedale zavezniške države zmagovalke Velika Britanija, Francija, ZDA in Sovjetska unija. S podpisom državne pogodbe med zavezniškimi silami in Avstrijo 15. maja 1955 in razglasitvijo “večne nevtralnosti” je Avstrija ponovno postala neodvisna država.
Na vsedržavni ravni je v Avstriji uradni jezik nemščina, uradno priznani regionalni jeziki pa so slovenščina ( na Koroškem ), hrvaščina ( na Gradiščanskem ) ter madžarščina ( na Gradiščanskem ). Od skupno 8 milijonov prebivalcev Avstrije je 98 % nemško govorečega prebivalstva. Na južnem in vzhodnem predelu države živijo pripadniki šestih v Avstriji priznanih etničnih skupin (Gradiščanski Hrvati, Romi, Slovaki, Slovenci, Čehi in Madžari). Okoli 78 % prebivalcev Avstrije je rimo-katoliške izpovedi, 5 % je protestantov in 4,5 % pripadnikov drugih veroizpovedi. Avstrija je članica Evropske unije ( od l. 1995 ), Združenih narodov ( od l. 1955 ) in večine organizacij OZN.
S svojim dobro razvitim ekonomskim trgom in visokim življenjskim standardom je Avstrija tesno povezana z ostalimi EU ekonomijami, še posebej z nemško. Najrazvitejše panoge avstrijske industrije so gradbeništvo, strojništvo, avtomobilizem in sestavni deli, prehrambena industrija, kemijska, lesno predelovalna industrija, papir in lepenka, komunikacije, oprema, turizem. V Avstriji se pridelujejo žitarice, krompir, sladkorna pesa, vino, sadje. Pomembni pridelki avstrijskega kmetijstva so tudi mlečni izdelki, živinoreja, prašičereja, perutnina; lesarstvo.
Jugozahodni del avstrijske površine pokrivajo predvsem gore (Alpe), na severovzhodni meji pa je ravninski predel s hribovjem. Najvišji vrh Avstrije je Grossglockner (3 798 m). Najpomembnejša reka je Donava, ki na ozemlju Avstrije v dolžini meri kar cca 350 km. Njeni večji pritoki na ozemlju Avstrije so Inn, Lech, Traun, Salzach, Enns pa Dije (Thaya). V avstrijiskih Alpih se nahaja veliko ledeniških jezer (napr. Ossiacher See, Vrbsko jezero, Baško jezero, itn.); največje avstrijsko jezero – Nežidersko - leži na avstrijsko-madžarski meji.
Med slavnimi osebnostmi avstrijske kulture najdemo napr. ustanovitelja psihoanalize Sigmunda Freuda ter glasbenih skladateljev Wofganga Amadeusa Mozarta, Josepha Haydna in Franza Schuberta.
Mednarodna koda Avstrije je AUT ali AT; mednarodna oznaka za vozila je A, vrhnja domena je .at, mednarodna klicna koda pa +43.
V prvi polovici 12. stoletja ( l. 1156 ) je Avstrija postala vojvodina, Dunaj pa rezidenčno mesto. 11. avgusta 1804 je cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Franc II. proglasil habsburške posesti za dedno Avstrijsko cesarstvo. Po prvi svetovni vojni je 12. novembra 1918 Avstrija postala republika. 12. marca 1938 je Nemška armada vkorakala v Avstrijo ter deželo kot „Ostmark“ priključila nacističnemu Nemškemu rajhu Adolfa Hitlerja. Po 2. svetovni vojni 1945 se je Avstrija ponovno oblikovala v republiko, a pa so jo še več desetletij dolgo zasedale zavezniške države zmagovalke Velika Britanija, Francija, ZDA in Sovjetska unija. S podpisom državne pogodbe med zavezniškimi silami in Avstrijo 15. maja 1955 in razglasitvijo “večne nevtralnosti” je Avstrija ponovno postala neodvisna država.
Na vsedržavni ravni je v Avstriji uradni jezik nemščina, uradno priznani regionalni jeziki pa so slovenščina ( na Koroškem ), hrvaščina ( na Gradiščanskem ) ter madžarščina ( na Gradiščanskem ). Od skupno 8 milijonov prebivalcev Avstrije je 98 % nemško govorečega prebivalstva. Na južnem in vzhodnem predelu države živijo pripadniki šestih v Avstriji priznanih etničnih skupin (Gradiščanski Hrvati, Romi, Slovaki, Slovenci, Čehi in Madžari). Okoli 78 % prebivalcev Avstrije je rimo-katoliške izpovedi, 5 % je protestantov in 4,5 % pripadnikov drugih veroizpovedi. Avstrija je članica Evropske unije ( od l. 1995 ), Združenih narodov ( od l. 1955 ) in večine organizacij OZN.
S svojim dobro razvitim ekonomskim trgom in visokim življenjskim standardom je Avstrija tesno povezana z ostalimi EU ekonomijami, še posebej z nemško. Najrazvitejše panoge avstrijske industrije so gradbeništvo, strojništvo, avtomobilizem in sestavni deli, prehrambena industrija, kemijska, lesno predelovalna industrija, papir in lepenka, komunikacije, oprema, turizem. V Avstriji se pridelujejo žitarice, krompir, sladkorna pesa, vino, sadje. Pomembni pridelki avstrijskega kmetijstva so tudi mlečni izdelki, živinoreja, prašičereja, perutnina; lesarstvo.
Jugozahodni del avstrijske površine pokrivajo predvsem gore (Alpe), na severovzhodni meji pa je ravninski predel s hribovjem. Najvišji vrh Avstrije je Grossglockner (3 798 m). Najpomembnejša reka je Donava, ki na ozemlju Avstrije v dolžini meri kar cca 350 km. Njeni večji pritoki na ozemlju Avstrije so Inn, Lech, Traun, Salzach, Enns pa Dije (Thaya). V avstrijiskih Alpih se nahaja veliko ledeniških jezer (napr. Ossiacher See, Vrbsko jezero, Baško jezero, itn.); največje avstrijsko jezero – Nežidersko - leži na avstrijsko-madžarski meji.
Med slavnimi osebnostmi avstrijske kulture najdemo napr. ustanovitelja psihoanalize Sigmunda Freuda ter glasbenih skladateljev Wofganga Amadeusa Mozarta, Josepha Haydna in Franza Schuberta.
Mednarodna koda Avstrije je AUT ali AT; mednarodna oznaka za vozila je A, vrhnja domena je .at, mednarodna klicna koda pa +43.